vesnina bluzenja

bejbe gremo spet na rok’n'band. obletnico.

še prejšnji vikend je blo, se mi zdi, ko smo se u leder jakncah, z jagode&čokolada vazelinom na ustnicah in njihovo kaseto u stari škodi vozile po sloveniji na njihove špile. se rinle, greble in fajtale za prvo vrsto. pele komade mal po svoje. mele naštudiranih par koreografij, playlisto in, itak, vsa besedila.

gremo tud na našo obletnico vsega tega.

kolk smeha, plesa, žura, nekaj scary momentov, ki se jih raje ne spominjamo, čeprav so nam vsem ostal v spominu za vedno, tko kot vse ostalo, kar dvigne adrenalin. kolk enih noči ob moja boš, vem to pa pika.

januar se ne bi mogu bolš zaključit, it seems.

vsak dan več idej in planov, vsak dan manj minut zaspanosti, vsak dan bolj nore barve na nebu.

january skies. genuine or lies? devil in disguise…
missin our ginger spice

dva krat (dva plus dva).

marsikdaj je bistvo v oklepajih. in fajn je, če jih ne rabiš. če ni treba posebej razlagat vsega. če se vse, kar bi dal v oklepaje, nekako razume samo po sebi, razume… iz bistva, razume ne na matematični, ampak na meta ravni.

that’s how to handle me.

dva krat [(]dva plus dva [)].

keywordov ki pripeljejo folk na moja bluzenja ga definitivno zmaga tale:

“vesna me je zjebala”

mejbi je na mestu en ups?

leto. poznanstvo. dogajanje. utripanje.

nova. energija. vrtavka. zadnja misel pred spanjem. speed dial številka.

nov. smeh. vonj. ritem dneva. pogled.

nove. ideje. petke z luknjo. tradicije. neuporabne aplikacije.

novi. komadi. bralci. odtenki. recepti za muffine.

še kar ne morem nekaterih stvari, besed izrečt na glas. bi bile preveč resnične. kuverta z vabilom na prednovoletno druženje naj kar obleži na pultu. za nekaj časa. kot se je podobna valjala na okenski polici vsako leto kak mesec, preden je odšla na zabavo oz., večkrat, v koš.

taki otroci smo vsi decembra, ko skozi meglo hvatamo žarke sonca, pisanih lučk, osvetljenega domačega okna.

tistega, za katerim se kuha juhca in za katerim diši po fave kosilu. katerokoli to pač je. kjer je skleda za sadje vedno polna in kjer je za background prižgana kakšna trapasta oddaja na tv. kjer lahko kadarkoli zakinkaš in ti je vseeno za vse zunaj.

za vse izven dosega, izven pogleda, izven nadzora.

izven možnosti vplivanja.

kjer vzameš stare jolly barvice, narišeš želje božičku, njegovo kapo pobarvaš zeleno, jelko pa rdečo. se podiš po stopnicah gor in dol. in ko tretja pred vrhom zaškripa, te zmede. kako je vse isto in kako je vse drugače. spet in spet.

pregled. mailov, papirjev, blokcev, kljukic, križcev in krogcev. pa plani. čas seciranja. ločevanja odpadkov. prebiranja. pospravljanja, čiščenja, poliranja. brisanja, filtriranja, izbiranja.

nežni trenutki lahko pridejo tudi sredi največjega cirkusa. ko glasbo, smeh, govorjenje stotine ljudi zamenja pogled, ki maši ušesa za zvoke okolice. ko razum ostane nekje med šankom in plesiščem, na primer, ali pa ga gurneš po stopnicah. ko si dovoliš govoriti s srcem.

french, french.

…spirala spet na decembrskem veselju.

dvobarvni kuhančki bojo risal nasmehe na obraze, grel roke in grla. padale bojo runde, dišale bojo kuhinje, hodniki, lokali, bunde, mesto.

plavo-rumena svetloba bo skrajšala čas najkrajših dni in prosevala skozi hladne vlažne sive meglice žive, kričeče obrise.

ni treba da je mesec zaznamovan z mrzličnimi nakupi nepotrebne šare in s slabo voljo, slabimi živci ter slabim zrakom v nakupovalnih centrih. dejmo v imenu tistih, ki bi jim kupili kaj neuporabnega raje namenit nekaj denarja za brezdome žverce ali kaj podobnega.

center bo spet poln. poln gužve. edine kinda gut gužve. ker blura osamljenost in nokija folkije med sabo. povečuje število frendov na fejsu.

vsi se bomo srečal nekje na čopovi, prešercu, pred mačkom ali pred zlato ribico. spet ugledali znan, malo pozabljen, a še vedno isto topel obraz. si prekrižali poti s statusi, fotkami in linki.

pošeral novice in se polajkal. trknili s plastičnimi kozarčki, se objeli, polubčkali, nasmejali. pozabili vse slabo, sprejeli leto. tako, kot je pač bilo. se prepustili trenutku. all that counts is here and now, our universe will never be the same…

čez prste bom navlekla črno in sivo volno, polovico z ženinega zadnjega obiska. z drugo roko bom v žepu stiskala zamašek s tistega jacka, ki sta mu sledili francoska štručka in … uvertura.

uvertura bova rekla temu, je zatrdil v trenutku, ko se ni več noben vsiljeval v najine misli. made sense at the time, zdaj niti ne. uverturi naj bi sledilo glavno dejanje?

blinde und blonde.