magnetim se
8.10.2008
z macho wannabe-ji.
by moja ženo…
čakam
6.10.2008
da me zbudiš iz pofukane nočne more.
in rečeš, bučka, kok si ti glupa, kako lahko sanjaš take bedarije. sej veš, da bi naredu karkol, sam da bi lahko bil s tabo za zmeri.
ja.
faking karolina je postala realnost, še preden si mi do konca povedal, da so bile samo sanje.
ampak nič ne pričakujem.
ful sem vesela, da mam nov trenutno najljubši drink 
it’s about little things … like peaches & rhum
zahvala za podporo
2.10.2008
hvala vsem za vsakodnevnih nekaj klicev za preusmeritev misli.
hvala takisto vsem za vsakodnevnih 15 smsov z ljubkimi mucki in simpatičnimi besedili.
hvala za mejle.
hvala, ker si vsak dan vzamete čas in pokažete voljo in zberete energijo, da se dobite z mano na kavi, čaju ali še bolje na čem konkretnem… in da se z mano pogovarjate o čemerkoli se pač hočem.
vem, da imate svoje probleme in svoj life, in zato iskreno cenim, da ste mi pripravljeni pomagati čez sive dneve.
hvala da ste tukaj zame, ko vas najbolj potrebujem.
če bi morala čez vse hladne večere sama, bi me kar pobralo…
začela so se meglena jutra
30.09.2008
siva. mrzla. brezvoljna.
ista sem, kot je bilo današnje.
zjutraj me ne zbuja več vonj po kavi in “dej ustan mišek” z nasmehom.
zbudi me budilka. v temi in tišini. ne gori luč v kopalnici in ne prši voda po tuš kabini. obrnem se v postelji in zarijem glavo v blazino. zebe. pokrijem se z obema odejama.
iščem te. v spanju te iščem. stiskam se k tvoji strani. lezem k tebi. pa te ni. in včasih se zbudim čisto ob steni. ob kateri bi si takoj za tem najraje razbila glavo…
čestitati si moram, da se sploh lahko spravim iz postelje.
heh, pri tem ima nekaj tudi moj maček, ki ga je treba nahranit…
