bo kaka upravičil medijske govorice?

28.11.2007

bo zadel vsaj enkrat, kot se to zanj že skoraj spodobi, in s tem dodal na verjetnosti, da bo ravno on 

nogometaš leta?

 

vir 
btw, a lahko verjamete, da si tip želi postati duhovnik?
uf, grešila sem…
  • Share/Bookmark

in potem sem pozabila poslat sliko…

27.11.2007

prejšnji teden končno en normalen razgovor za službo. po dolgem času, da sem se sploh odločila it. dober pogovor, firma predstavljena, veliko informacij, brez trapastih vprašanj in brez nedovoljenih vprašanj. v zelo sproščenem vzdušju. ponujeni dobri pogoji.

skratka, komaj čakam na kakšen odziv.

ki pride nepričakovano hitro – že po par dneh dobim na mail nalogo, neko namišljeno situacijo, ki bi se lahko zgodila, predstaviti pa moram moja razmišljanja in mnenja glede tega, kako se lotiti zadeve. ja, in dan za tem sem povabljena na drugi krog razgovorov.

po komaj prebavljani nalogi, ki bi v resnici zahtevala od mene več od mojih dejanskih kompetenc za potencialno delovno mesto, se naslednji dan odpravim na razgovor s pričakovanjem vseh tistih glupih kvazi psiholoških vprašanj, ki so izostala na prvem srečanju. pa morda še kakšno dodatno osebo, specializirano za kadre.

zgodi se nič kaj pretresljivega, predvidljiva so morda 3 vprašanja, ostali enourni pogovor poteka usmerjeno v delovne naloge, projekte, sposobnost komuniciranja – skratka, dejansko se preverjajo zadeve, ki jih moram znati in želeti delati.

kar ne morem verjeti. vse štima.

ok, napake in slabe strani se bodo že še pokazale, ampak če samo pomislim od koliko služb so me odvrnili že sami razgovori za delo.

skratka, the službo si želim. ob koncu pogovora izvem, da mi kaže kar dobro, da pa me morajo posredno predstaviti še matični firmi. z mojim cvjem, opisom razgovora, predstavitvijo naloge in mnenjem šefa-wish-to-be. in fotografijo, zaradi evidence.

in potem …

ste že vsi prebrali, kaj sem pozabila…

in je šla moja  z a n e s l j i v o s t  …

vir

f5a48b33d6e5d64810b64db28dd15183

  • Share/Bookmark

se igraš z ognjem?

25.11.2007

kličeš me ob urah, ko veš, da sem sama. kličeš me. kličeš me z imeni, ki so rezervirana samo zate.

mi popraviš lase, ki so se zataknili pod ročaj torbice. ko mi moraš vrniti 10 evrov, mi zatlačiš bankovec v zadnji žep na kavbojkah. popraviš mi uro, ki mi je z zapestja zdrknila proti komolcu. namestiš pašček na čevlju nazaj na pravo mesto, ko prekrižam noge proti tebi.

pošlješ mms z zaljubljenima delfinčkoma. pošlješ sms, da rabiš hladen tuš. 5 minut za tem, ko se posloviva. in v naslednjem predlagaš, da se lahko hladiva istočasno

prideš tja, kjer sem. prideš takrat, kot pridem jaz. odhajava skupaj. v mislih odhajava skupaj.

flirtaš z mano. mi pobereš smetko s srajčke. s strateškega mesta na srajčki. potipaš material, iz katerega je podloga na mojem krilu, ker se zadnje čase zanimaš za tekstil. pogledaš. pogledaš tja, kamor naj ne bi. pogledaš poredno.

pogledaš hkrati vroče in ledeno.

tako vroče, da bi zakuril led. tako ledeno, da bi pogasil ogenj.
 vir
  • Share/Bookmark

2 predala in 2 ročaja

23.11.2007

bila sta 2 predala, vsak je imel svoj ročaj. po nekem času sta se ročaja na predalih malo zrahljala, nista več dobro držala in predale se je težko odpiralo, ne da bi ročaj odpirajočemu malodane ostal v roki.

in ko je enkrat nekomu ročaj dejansko ostal v roki, je popizdil in vzel najmočnejši sekundenkleber, stisnil na ročaj celo dozo, počakal, da se malo posuši (ali kako že piše v navodilih) in ga pritisnil na predal. močno, da bo ja držal dolgo časa.

na napačen predal.

na predal, ki je že imel svoj ročaj. in je imel zdaj dva ročaja.

in je  p o p i z d i l, ampak nič ukrenil.

in tako je imel nekaj časa en predal dva ročaja, en predal pa nobenega ročaja. v uporabi pa je bil prilepljen ročaj, saj je dosti bolje držal in služil funkciji, kot pa zrahljan ročaj, ki je bil na tem predalu že od samega začetka.

ko se je pa spet enkrat nekomu malo strgalo, ker se predala brez ročaja zdaj sploh ni dalo odpirati, je napel vse sile in odtrgal prilepljen ročaj, ki ni pripadal predalu, na katerega je bil prilepljen. ker pa je bil res močno prilepljen in ker je v tem času lepilo res razvilo vse svoje lastnosti do maksimuma, je del predala ostal na ročaju in del ročaja na predalu. in oba sta imela na sebi kar nekaj lepila.

odtrgani ročaj je zalepil na njemu pripadajoči predal. tja, kamor je spadal.

ampak ročaj je imel še dolgo dolgo na sebi ostanke lepila. in koščke drugega predala.

in na predalu, ki je imel nekaj časa dva ročaja, se je še dolgo poznal odtis odtrganega…

  • Share/Bookmark

bo angležem uspelo priti na euro?

21.11.2007

kljub temu, da hrvatom kaže zelo dobro, in kljub sumljivim ruskim ponudbam mercedesov ?

mogoče. pa tudi če jim ne uspe, je beckham danes pač najlepši na tekmi, pa čeprav zaenkrat le na klopi…

   

  • Share/Bookmark

povprečen dan tipa, ki je prepričan, da je car (#3)

20.11.2007

v lokalu še ni nikogar, naroči rundo za vse, dobro se mu zdi, da samo pomaha kelnarci (druga izmena) in ta že ve, kaj prinesti in v kakšni količini.

pogleda okoli sebe, da bi videl, če je kdo videl, da je on v bistvu vip.

zabulji se v bejbo, ki jo prvič vidi v lokalu, ampak mu ne vrne pogleda, zato zaenkrat odneha. skupaj s pijačo dobijo zdaj že zbrani trije primerki carjev še skledico čipsa. še en statusni simbol v lokalu. po popitem prvem piru opazi, da je njegova tarča (opazovana bejba, od katere pravzprav pričakuje edino to, da bo spoznala, da jo gleda največji jebač v lokalu in da bo od same časti nekako nakazala, da bi ga) zasedena, in to zelo zasedena, saj si s tipom na zelo očiten, za njegov okus preveč očiten, način izkazujeta ljubezen. 

slabe volje se zaradi tega zgodi edina iz povprečja izstopajoča stvar tega dne, ki pa se vsake toliko časa mora zgoditi že zato, da sam pri sebi potrdi, da so mu drugi pripravljeni slediti, torej: predlaga, da spijejo še enega, nato pa grejo domov. običajna zmerjanja s pusijem in copato nekako presliši, odgovori pa jim, v svojem značilnem jaz-sem-high slogu, a mate vi babo, ki vas cele dneve sama čaka doma in pere vaše štumfe med tem ko v lokalu pecate kelnarco? sklonjenih glav se po četrtem piru, bolj zeksanem kot ne, poslovijo. do jutri. Ko se pelje proti domu niti pomisli ne, da ni dobro vozit v takem stanju. Ja, pijan je, a tega se ne zaveda. Štirje piri niso zame nič, jst obvladam avto pa če bi jih imel 10 v riti, se zasmeji sam svoji pametni misli.

ko pride domov, jo, še vedno po malem razpizden, ker ni mogel pri še enem primerku dokazati sam sebi, da je kul, nadere, zakaj je naročila in plačala dunajski puranji namesto svinjski. treba jo bo spet mal vzet u roke.

z mislijo na to, da jo bo morda konec tedna peljal v kino, da ji bo potem spet lahko malo težil, zaspi z napol odprtimi usti, iz katerih se po spalnici širi neprijeten vonj po pivu.

kako se je začelo: #1, #2

  • Share/Bookmark