na razgovor za službo prek vez – in potem?

15.11.2007

danes je težko priti do pogovora s pravo osebo v podjetju, kjer si želimo delati. večkrat sem že pisala o raznih pripetljajih na poti do nove službe oziroma v zvezi z razgovori.  danes pa bi se posvetila situaciji, ki me je doletela že kar nekajkrat in čeprav bi morala biti zanjo hvaležna, zna biti zelo naporna…

vsi pravijo, da se danes večina služb dobi prek vez in poznanstev. morda. jaz še nisem nobene. so mi pa prijatelji, sorodniki, znanci uredili in dogovorili že nekaj možnosti za razgovor. hvaležna vsem. namen zelo dober. ampak…

  1. svakinja-to-be mi je pred par leti ponudila možnost, da pridem na razgovor v njihovo podjetje, kjer so iskali neko koordinatorko v klicnem centru. to je bilo izjemoma, da so povabili “zunanjo” študentko. vse lepo in prav, z gospo sva se pogovorili, bila je videti precej zadovoljna, meni se je zdelo takrat predvsem pomembno, da bi imela večjo plačo, tako da sem bila že skoraj na tem, da se odločim za delo, ko sem zvedela, da bi delala v isti pisarni kot svakinja-to-be in njen novopečeni še ne čisto definirano kaj. med govorice, trače in fouš babnice – ne, nisem imela takrat še dovolj trdnega oklepa. in problem? potem, ko je slišala, da se nisem odločila, me je imela za najbolj neumno ever. :)
  2. fotr mi je že večkrat dogovoril sestanke s sumljivimi ljudmi. sumljivimi zato, ker imam na sumu, da sploh niso imeli razpisa za delovno mesto oz. je bil kandidat izbran že preden sem prišla na razgovor. jah, dolžni so mu bili uslugo, kao. ja, in on je meni in moji samozavesti s tem naredil še večjo.
  3. prijatelj me je nedavno priporočil kolegu, uspešnemu poslovnežu, ki sestavlja ekipo za nov oddelek v podjetju. priložnost, ki je ne smem zamuditi, pa vendar se mi spet porajajo neki dvomi, kako je pa potem, ko se enkrat odločiš, da boš delal nekje, kamor si prišel prek “vez in poznanstev” (čeprav so te izbrali ipak na podlagi tvojih kompetenc in ne dobre besede)?
skratka, zoprni del teh situacij nastopi, ko moraš bodočemu delodajalcu:
  • sporočiti, da se za delo nisi odločil (občutljivo področje raznih zamer, sploh s strani posrednika – ne ceniš in ne spoštuješ, kar sem zrihtal)  ali
  • pokazati, da dosegaš pričakovanja, ki si jih je ustvaril na podlagi dane besede posrednika in pa zavedanja, da se tisti, ki nekako ni popolnoma prepričan, da je delo dobil samo po svoji zaslugi, definitvno trudi bolj, da se dokaže kot dovolj sposoben oz. upravičen izbire.

hkrati pa se zavedam, da idealna služba ne pade v naročje in da je usluga, ki jo dobiš s prednostno možnostjo pogovora glede delovnega mesta, včasih še kako pomembna. čeprav se včasih zdi, da gre za uslugo v narekovajih. 

  • Share/Bookmark