svobodna. pa sem res?
27.10.2008
Človek je obsojen na svobodo. Obsojen, ker se ni ustvaril sam, sicer pa vendar svoboden… vržen v svet, odgovoren za vse, kar počne. [J.P. Sartre]
koliko smo zares svobodni? do katere mere lahko počnemo, kar hočemo?
trenutno sem bolj svobodna kot marsikdo. ne obvezuje me redna zaposlitev in nimam partnerja. bwah, nimam tipa.
svobodno glavo si hladim pod curkom hladne vode, da ne postane prevroče. za svobodne misli je potreben hladen zrak ali hladna voda. paše zraven.
ampak, sem res svobodna, se sprašujem, ko mi mrzle kapljice polzijo po hrbtu. lahko res grem, kamor hočem kadar hočem? in naredim, kar hočem kjer hočem kadar hočem? načeloma lahko. ne pa brez posledic.
posledice mojih dejanj, ki se jih zavedam, so največkrat tiste, ki omejijo mojo svobodo do take mere, da se dejansko ne počutim svobodno.
vrženi smo v svet in obsojeni drug na drugega. ja, obsojeni smo drug na drugega, in to pri odprtih vratih. ja, lahko si najdeš sto kolegic, od katerih ti bo ena oh in sploh in v glavi se ti bojo vrtele besede usoda, ljubezen in neskončnost. ampak še vedno boš obsojen name, ker tako pač je. ker ne moreš ven, čeprav držim vrata na stežaj odprta.
lahko si najdeš 15 novih prijateljic, vse poparčkane v nekajkotidealnih zvezah, v katerih ni prostora niti za v od varanja. lahko so zresnjene že nekaj let in jim ni do žurov, ampak imajo raje družabne večere z enim kozarcem vinčka. lahko so bolj zapete in ne nosijo tako visokih pet. ampak vedno boš obsojena tudi name.
vsi moji, vsi, ki ste obsojeni name, vsi si lahko najdete primernejšo družbo, konec koncev si prijatelje izbiramo sami. ampak naše poti so že tako prepletene, da bomo ostali v isti sobi, pa čeprav si na trenutke mislimo, da bi ob prvi priložnosti, ob prvem škripanju vrat ali kljuke na vratih, zbežali. ne boste. in jaz ne. ker sem obsojena na vse vas. pa ne tako po pekelsko. tako, na luštno.
svobodna. lahko bi šla na bali. ali pa kakšen drug južni otok. sam da preverim, če obstaja. da bi pobegnila, vsaj za nekaj dni, če že ne za zmeraj. lahko bi šla na obisk k ženi. lahko bi šla nazaj. lahko bi šla naprej.
lahko pa še nekaj časa stopicam na eni in isti točki in se vrtim od upanja do strahu in nazaj. lahko me potegneš stran od te točke, za nekaj utripov srca. v osmem krču mišice me bo nekaj že potegnilo v drugo smer. in tako večkrat, dokler se ne bom osvobodila točke in bom razširila svoje korake v večji krog.
še vedno hodim v krogu in čakam, da me bo streznitveni curek mrzle vode na vratu odfedriral v spiralo.
kako svobodna sem torej zares?
ste vi svobodni? se počutite svobodne?
plavam v morju ali v bazenu z iluzijo?
Ja, svoboden sem, ker se lahko odpovem vsakdanjim izzivom potrošništva, nisem obseden z igrami na srečo, ne dam se zmesti raznim pamfletom dnevnega tiska in nisem odvisen od nihanja borznih točk. Ja, pa tudi s seksom nisem obseden, hmm - ja, no ja.
Jaz nisem niti približno svobodna in ja, lahko bi rekla, da se v ujetništvu držim sama. Beda.
Vsak je svoboden kolikor si sam pusti svobode, ker si vsak kroji življenje po svoje.
@Fuga: prijetno svobodno razmišljanje. se res lahko omejujemo samo sami? čemu pa se daš zmesti?
@nimfa: ja, bedno ujeta tud moi…
@tanchy: ja, si ga, ampak a je res vse odvisno samo od tebe?
zeno se strinjam s tanchy…vse JE odvisno samo od tebe…
kako VSE? dejmo gledat mal širše, no, ne me opredeljevat samo kot “sveže samsko”
ne sej na to sploh pomisla nism hehe…hocem rect kakrsne koli interakcije mas s komer koli, je odvisno samo od tebe
ja, a ti se pocutis svobodno?
ker pri men ni vse odvisno od mene. cist tko na primer - obstaja kar neki stavri, za katere lahko rečem, da jih ne morem narest. zakaj jih ne morem je pa drugo - ali gre za finančne omejitve, časovne, odvisnost od drugih, strah pred posledicami….
Aaam, ravno pri kakrsnih koli interakcijah s komer koli niti slucajno ni vse odvisn od tebe…mislm mene…mislm…ja…
ja jst se pocutm cist svobodno. Ce bi recimo si zelela kej pa mela financno omejitev, pi za to neki nardila ker vedno se da kej. Casovne omejitve se da uskladit, odvisen nikoli ne smes bit od drugih, strah pred posledicami je pa tut votu zuni ga pa nc ni
@nimfa: ja … ja!
@Sao: bi nardila, še vedno pa ne pomen, da bi vseen lahko dosegla, kar hočeš. lahko se potrudiš, ampak do neke mere.
odvisni smo od drugih. ljudje smo socialna bitja in kot taki odvisni od interakcij z drugimi
strah pred posledicami pa koga celo ustavi pred resnično groznimi dejanji. dokončnimi, da ne rečem.
se strinjam s saoirse. ne smemo se tok z drugimi obremenjevat, kok smo svobodni je odvisno zgolj od nas samih. večji problem je v razmerjih, kjer ponavadi odnosi niso svobodni, ampak zasvojeni. izziv pa je kako iz zasvojenega odnosa narediti svoboden (pa ne v smislu odprtega odnosa, ampak v živi in pusti živeti smislu) odnos, ker sta pri tem potrebna oba.
ma jst bolj govorim o tem, na primer, ko veš, da boš z nečim prizadel koga, ki ga imaš rad, si pač glede tega omejen, ne gledaš samo nase in na svoja hotenja. ali pa če si npr želiš nekam z nekom, je to odvisno tudi od druge osebe, pa ne gre za odvisnost od te osebe, ampak je izpolnitev tvoje želje pogojena tudi z željo nekoga drugega.
Svoboden si toliko, kolikor se počutiš svobodnega.
in koliko svobodnega se počutiš?