vesnina bluzenja

prehitro izmenjavanje vremenskih razmer, razpoloženj, misli, predvsem pa nasičenosti misli - od toliko, da se mi tik pred spanjem (ali pa tik po zaspanju, težko bi rekla) pred očmi rišejo čudno skombinirane slike, do tolikšne praznosti, da jo čutim kot otopelo slabost, od katere me začne tresti.  

od dolgočasnega dneva do kaotičnega dogajanja, ki mu kakšen dan ne morem slediti. in ostanem zunaj. pred lokalom, pred klubom, pred domačim hodnikom.

od tihega telefona, do vibriranja, po katerem ne vem več, komu sem kaj poslala. seminevtralen cmok-sms prođe pri vseh. skoraj. ups, a midva sva se menila za sklade, sori, ne ne, zmotila sem se, sem te mela pod zadnjo številko oziroma ne, prvi si v imeniku, ja ha ha slučajno, ja.

ljudem je treba večinoma sredi noči vzeti ključe od avta, meni bi bilo treba telefon. resno.

in koga sem zares želela poklicat ob 4h zjutraj, ko sem zaspala na tleh pred posteljo?

včasih smo se na igrišču vrteli toliko časa, da je v glavah začelo dogajati. zdaj je ravno obratno.

v glavi se vrti, vrti…

Objavljeno 9.07.2009 ob 12:46 Zapisano pod: moji trenutki. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali Trackback iz vaše lastne strani.