pomlad se v bistvu začne že februarja

stopim iz pisarne. diši, kljub nedavnemu sneženju, diši. na licih čutim južni veter, paše mi. diši po pomladi.

folk objavlja prve fotke zvončkov, celo trobentice so že zacvetele. februar je v bistvu tak vesel mesec, če ga gledaš s spomladanskega zornega kota. začne se z rojstnimi dnevi vodnark, ki smo itak zakon. naše žurke pa nepozabne. potem že vsi skupaj v maškarah preganjamo zimo. pa valentinovo. ne glede na to, da je to precej bruh praznik, še vedno je pač all about love.

dnevi so že ornk daljši od novembrskih, sonce vse večkrat že zjutraj buta v moje oči in vsi smo kar nekako veseli, da je januar mimo. pa ptiči se že fajn derejo. z njimi vred vsi čivkamo o tem, da prihaja …

pomlad se dejansko začne že februarja. in to mi je všeč.

tud meče me, vsak dan bolj. vse večkrat ne zdržim pri miru, se ne zadržim, vse večkrat vržem pogled izpod trepalnic in oblečem krilce, ki kar kliče po tem, da me kdo .. zavrti. izzivam z smsi, ki mu napnejo živce. in žile. in mi zmanjkuje zraka in tal pod nogami, ko dobim odgovor, ki se konča s tremi pikicami. in nadaljuje v živo, v ukradenem trenutku, v skritem lebdenju. ko ne čutim ničesar, razen vročega jezika,  močnega prijema in hladne stene, ob katero me hlastno pritisne.

obliznem ustnice, ostane okus po malinah in beli čokoladi. nataknem sončna očala in se pošpricam s spring dizzy vonjem. odplešem par korakov, se zavrtim okoli svoje osi, skočim v zrak in zakričim, se smejem vse do muskelfibra…

in se odločim, cel februar se bom smejala. saj je ja pomlad! ;)

  • Share/Bookmark


Komentiraj