ta trenutek sem srečna

in to ni zavestna odločitev. še manj neka the secret fora. to čutim, prihaja iz mene, ponotranjena sreča, ki jo v določenem trenutku očitno znam dojeti na zavedni ravni.

pomirjena sem. čeprav zadnje čase ne spim in čeprav se še vedno prevečkrat obnašam samodestruktivno.

gledam v dež in razmišljam, a kdaj dežuje enakomerno? paše stat na dežju; hladne kapljice, ki povzročajo kurjo polt, hkrati delujejo nekako pomirjujoče. kot vse bo v redu balzam. kot aloe vera gel za tiste rane, na katere ga ne moreš nanesti.

odločitev, ki pride iz preproste zdrave logike, iz ideje, ki je vsajena najgljoblje v biti, da mi paše živet zdravo, paše mi – in fizično in psihično, in zato ni težko izstopiti iz nadaljevanke, v katero sem se zaciklala. season finale je presenetil še mene.

jesen je vedno čas za spremembe, to je pač naravno. čas, da odvržemo liste. čas za out of the box dejanja. čas za distanco od vsega negativnega. ne glede na to, kako lep je lahko odnos, kako globok, kako iskren. če prinaša negativno energije, obremenjuje in vleče navzdol, moram stran. in zdaj čutim, da se lahko odmaknem.

če si ne zastaviš cilja, te ne more osrečiti občutek, ko ga dosežeš.

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !