si je lažje izposoditi denar ali dobiti novo službo?

22.10.2013

v dneh, ko odpadlo listje že povzroča rahlo depresijo, hkrati pa me preveva neka čudna umirjenost, ko se vse okoli mene preliva toplina jesenskih barv, obsijanih s pozno popoldanskim sončnim zahodom, je nekako, kdo bi vedel točno kako in kdaj, “kriza je” postala nova “takle mamo”.

pred hoferjem vidiš čedalje več dobrih avtomobilov, v trgovinah pa čedalje manj srečnih obrazov, ki so še nedavno brez slabe vesti metali
v voziček izbrane blagovne znamke. vsi gledajo cene, primerjajo, berejo etikete, se pogovarjajo in sprašujejo, kje je kaj ceneje in kje dobiti za isti denar boljšo kakovost. končno postajamo premišljeni potrošniki. a za pravo izbiro in boljšo kakovost, za bolj zdravo izbiro pravzaprav, ravno zdaj, ko smo končno doumeli, v čemu je keč, vse prevečkrat zmanjka denarja.

davek na slabo izbiro pa bomo plačevali vsi. vsi istega. vsi visokega. z načetim zdravjem in z uničenim okoljem.

v dneh, ko kriza in “kriza” pronicata v vsak del naših življenj, se zaradi slabega ali negotovega finančnega stanja tudi vse manj družimo. zapiramo se v svoje brloge, da ne bi kdo videl, da nimamo za koktejl v fensi lokalu, solatko v poslovni restavraciji. da ne bi kdo videl, da nimamo za belo kavo, za veliko pivo. da nimamo za burek. namesto, da bi se družili na sprehodu ali pri prijateljih pred televizijo, se raje umaknemo v svoj svet, sedimo vsak na svojem kavču in buljimo v ekran, ki nam servira vsak dan iste in vse bolj negativne novice, neumne resničnostne šove, bedaste žajfnice in stare filme. v najboljšem primeru dokumentarce, ob katerih se nam zvrti od grozot v svetu.

v dneh, ko nas že kmalu po prihodu z dela zajame tema, pač nimamo kaj za početi. prepuščamo se malodušju in programskim direktorjem televizijskih hiš. knjige je težko brati v takih stresnih časih. potrebujemo sprostitev. potrebujemo kuharske oddaje, iz katerih se naučimo nekaj receptov, ki jih morda celo preizkusimo z nekaj poceni nadomestnimi sestavinami. če še imamo pečico.

če zagusti, kaj bi prodali prej – televizor ali pečico? in za kaj od tega bi prej dobili kupca?

v teh dneh smo vsi že slišali, če ne doživeli, zgodbo o tem, kako težko je najti novo službo. niso časi za to. celo veze in poznanstva pomagajo le, če si v zelo bližnji vezi. in vsi smo že slišali, če ne doživeli, zgodbo o tem, da se plače nižajo, zamujajo ali jih sploh ni.

in ko od vodstva dobiš predlog, naj si za prebroditev parih mesecev, ko plače ne bo ali pa bo znašala le toliko, da bo za nekaj položnic, denar nekje izposodiš, se sprašujem: “si je res lažje izposoditi denar ali vendarle dobiti novo službo?”

ne veš, dokler ne probaš, ne?

  • Share/Bookmark

ta trenutek sem srečna

12.10.2013

in to ni zavestna odločitev. še manj neka the secret fora. to čutim, prihaja iz mene, ponotranjena sreča, ki jo v določenem trenutku očitno znam dojeti na zavedni ravni.

pomirjena sem. čeprav zadnje čase ne spim in čeprav se še vedno prevečkrat obnašam samodestruktivno.

gledam v dež in razmišljam, a kdaj dežuje enakomerno? paše stat na dežju; hladne kapljice, ki povzročajo kurjo polt, hkrati delujejo nekako pomirjujoče. kot vse bo v redu balzam. kot aloe vera gel za tiste rane, na katere ga ne moreš nanesti.

odločitev, ki pride iz preproste zdrave logike, iz ideje, ki je vsajena najgljoblje v biti, da mi paše živet zdravo, paše mi – in fizično in psihično, in zato ni težko izstopiti iz nadaljevanke, v katero sem se zaciklala. season finale je presenetil še mene.

jesen je vedno čas za spremembe, to je pač naravno. čas, da odvržemo liste. čas za out of the box dejanja. čas za distanco od vsega negativnega. ne glede na to, kako lep je lahko odnos, kako globok, kako iskren. če prinaša negativno energije, obremenjuje in vleče navzdol, moram stran. in zdaj čutim, da se lahko odmaknem.

če si ne zastaviš cilja, te ne more osrečiti občutek, ko ga dosežeš.

  • Share/Bookmark

pika nogavička je carica

30.09.2013

prejšnji teden sem spet zamudila pikin festival. saj ne da me ne vem kako vleče med množico otrok, ampak sem pikina fenica. vesela je, zabavna, pogumna, iz vsega zna nardit žur…

od pike se lahko človek marsičesa nauči.

povežimo se! dobri sosedski odnosi so pomembni. povabilo na kavo, domača jabolka, menjava pridelkov z vrta ali izposoja motorne žage, pomoč pri šivanju ali varstvu otrok. vse to pride zelo prav, še posebej v časih, ko si sami ne moremo privoščiti toliko, kot si lahko, če se povežemo med seboj in pomagamo drug drugemu. povežimo se tudi s sodelavci, s kolegi na faksu, s sorodniki :P

gospodinjska opravila so lahka zabavna. kuhanje je lahko bolj veselo, če pustiš za sabo v kuhinji pravo razdejanje. so what, saj lahko ob pospravljanju in čiščenju poslušaš glasno glasbo, na noge pa si natakneš copate za brisanje prahu in z njimi drsaš po stanovanju. vsa opravila si lahko narediš zabavna, če vložiš v to nekaj domišljije.

poskušaj nove stvari. spoprijatelji se z nekom, ki je popolnoma drugačen – nauči se nekaj novega, o svetu, o drugih ljudeh in o sebi.

pika je pogumna. in kdaj, če ne zdaj, najbolj potrebujemo pogum za nove izkušnje, doživetja in dogodivščine ter za vse, česar si ne upamo, ker morda ni prav ali pa nas je strah. pogum za življenje.

piki je umrla mama, oče pa je bil kapitan, izgubljen nekje na daljnem morju. pika je dokaz, da življenje ni odvisno samo od kart, ki smo jih dobili, temveč od tega, kako bomo z njimi igrali. namesto da bi se smilila sama sebi, se pika odloči iz vseh stvari potegniti najboljše. go girl! :)

kar se nam zdi prav, ni nujno zares prav. samo poglejmo, koliko vrednot in načel se z druge perspektive ali čez čas pokaže za popolnoma drugačne. pika je prava superprotestnica, ponosna na drugačnost, borka proti „zaplankanosti“.

pusti domišljiji prosto pot. pika je znana tudi po svojem laganju, ki pa je dobronamerno. če s kakšno zgodbico, ki je nastala v tvoji glavi, koga nasmeješ ali spraviš v dobro voljo, ne bo nihče zameril.

pomagaj živalim. tako svojim hišnim ljubljenčkom, kot tistim, za katere veš, da živijo v slabih razmerah, tistim, ki na parkirišču pred nakupovalnim centrom čakajo, da jih nekdo opazi, tistim, ki jih po nepotrebnem mučijo za preizkušanje novih zdravil ali kozmetike, tistim, ki trpijo na kmetijah ali v cirkusih.

bodimo dobrodelni. ko proslavljamo svoj dan, se spomnimo na tiste, ki imajo manj. pika je na svoj dan otrokom iz sirotišnice kupila sladoled in bonbone. če želimo pozornost, jo pridobimo s pomočjo drugim.

kreativno izkoristi svoje talente. uporabi jih, kjer koli lahko.

verjemi vase. piki prepričanje vase omogoča, da hodi po steni in stropu, da reši otroke iz goreče stavbe in da vsakič znova dokaže, da je pametnejša od odraslih. s pikino samozavestjo tudi nebo ni meja :D

Above all pa: ne bodimo preresni. vsi vemo, da je smeh pol zdravja.iIn da se premalo smejemo. za več dobre volje in pozitivne energije se smejmo, kadar le lahko. pika je sinonim zabave in vsakič znova nas opomni, da moramo uživati življenje v vsakem trenutku.

carica, sej pravim.

  • Share/Bookmark

ne morem pozabit okusa po malinah in beli čokoladi

23.05.2013

jebat ga, tako je, ko te en okus tako pozitivno preseneti, omami in ti ne da dihat, te dvigne nekam nad stratosfero in umiraš vsakič, ko ga predolgo ni na brbončicah. ali vsaj na  u s t n i c a h.  ali na blazinicah prstov, za obliznit.

ko vonj izginja iz spomina, pa nočeš, da izginja, čeprav veš, da je to the only way. in da se bi slej ko prej zgodilo. veš, da ne bi peljalo nikamor, zares. razen v večjo zmedenost, lebdenje, sanje. tako da je to dobro,  p o  s v o j e.  ampak…

mejbi sem se nakulirala. vsaj do te mere, da me ne vrže že en POGLED. nanj. njegov.

hočem. maline. še jih hočem.

želje, želje.

  • Share/Bookmark

starke, kreslin in jouli

23.03.2013

verjamem v energijo.

v energijo sonca, vode, vetra. v energijo, ki je po spomladanskem enakonocju drugacna od tiste po jesenskem. v energijo med ljudmi, ki razmisljamo pozitivno.

v nasmeh, pogled, dotik, trapast sms, ki dvignejo nivo energije milijonkrat bolj ucinkovito od stisnjene pomarance in kave.

v vonj, ki ga prinasa juzni veter in klice po just do it akciji. ki da energijo za vse, kar si zelis.

verjamem v informacije kvantnih delcev, ki ostanejo nekje, tudi ko delcev ni vec. ki se razprsijo po vesolju in se nalepijo na tiste delce, ki jih privlecejo nase. ki pomirjajo in razlagajo, dodajo zapis v sistemsko kodo.

v krozenje in kontiuiteto.

med sabo se zacutimo glede na energijo, in tista posebna povezanost med dvema ki je najbol dojajno vroca, je, ko se privlacita dve energiji. temu se pac ne mores upret…

po predolgi zimi se je koncno zbudila narava in zbujam se tudi jaz, po mesecih skornjev se nastavljam soncu in vetru v allstarkah in komaj cakam, da prvic letos skocim v morje.

da zarijem prste v vroc pesek, preplesem noc, grem spat ob 9h zjutraj … spet letim. lebdim.

letting good vibrations to set on every stringe particle of me, of my energy. And sending some your way ;)

  • Share/Bookmark

sladka in sitna, hvala.

20.02.2013

ljudje se spreminjajo, a se zavedaš tega, me je vprašal zafrkantsko, ko sem dojela, da ima pravzaprav prav.

nikoli ne moreš zares poznati nekoga. lahko misliš, da ga poznaš, ker si ga poznal eno leto nazaj, vendar se je od tistega časa že marsikaj spremenilo.

hkrati, ko se zavem teh stvari, pa razmišljam, kdo sploh pozna mene. zares pozna. marsikdo  misli, da me pozna, ker sem odprta oseba. pa me kljub temu vse preveč ljudi vse preresno jemlje.

sitna sem pa lahko kdaj pa kdaj, da sem bolj v ravnovesju, kadar sem presladka. kadar je kiklca prekratka…

let’s have fun, people! :)

_

  • Share/Bookmark