plamenice in smeh

17.06.2011

prižgeš.

prenesem težo z leve na desno nogo pa spet nazaj, vmes za hip zamahnem z roko, da ujamem ravnotežje. nagnem glavo v levo navzdol, se s prsti leve roke dotaknem vratu, popravim lase.

ob naslednjem potegu dima skozi ogljeni filter s prstoma narahlo preverim odzivnost živčnih končičev v ustnicah.

preden bleknem neumnost, pogoltnem slino, in takoj za tem še enkrat, zatika se; kot iz tiste bedaste otroške zgodbice, v kateri janko, miha ali marko, ne vem več, ni mogel pogoltniti cmoka, ker je imel angino.

vržem ven sej se hecam smile, fejkan, in a way.

prekrižam noge pri gležnjih, tako sem bolj stabilna, se prepričujem.

odločno odločena.

pogledam v oči, zmanjkuje zraka… mede, zmede, privlači, odbija, ubija.
umaknem pogled od pogleda, napolnim pljuča. izdihnem počasi.

počasi izdihneš.

prebadaš, zbadaš, izzivaš.

ugasnem.

(v) spanje.

sanje, s a n j e.

fotka
  • Share/Bookmark

sedim na tleh, pa nisem na tleh

19.03.2011

iz usb zvočnikov za dvanajst evrov poje danijela isti komad kot na čolnu enkrat ful let nazaj. iz sosednjega stanovanja se sliši brenčanje, podobno zvoku pokvarjene ventilacije.

mentolni dim ne more prekriti vonja po poletju, ki se že vriva k pomladi, čeprav še niti ta ni uradno prišla na vrsto.

poletje pač ne čaka.

poltema. zunanja svetloba počasi ugaša, kmalu bo butnila luna. svojo pa dodaja samo še laptop. s svetlobo kot ustvarjeno za dneve po neprespanih nočeh.  n e p r e s p a n i h  o č e h.

šminka je ostala na kozarcu, iz katerega je pila cocacolo.

najprej z vodko, potem z jackom. na koncu sva pristali na hodniku, se usedli na tla, vsaka s svojo steklenico viskija. ameriškim in irskim. za vrati žur, študentski dom feeling.

zlili vse v grlo, zlili vse iz sebe, zlili celo nekaj soli iz oči. drinking is an emotional thing pa to.

in potem sem jo naschminkala.

danijelo zamenja emma. ne morem več sedet na tleh. naredim most, odprem se energiji, splaknem usta z jackom in grem tulit v luno.

ki je danes tako blizu, da lahko charlie sheen z njenega ekvatorja potegne črto :mrgreen:

  • Share/Bookmark

Zaščiteno: rabim novo dozo (II)

24.08.2008

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:


  • Share/Bookmark

rabim novo dozo

5.08.2008
nekje dva meseca je minilo, odkar sem zadnjič. nekaj dni slabe vesti, nekaj dni poskusov pozabljanja in potlačenja občutkov, vzdihov, za tem pa več kot mesec sanjarjenj.

sem in tja, ne vsak dan. kdaj pa kdaj, ko se zbudim, preden vzide sonce in si želim, da bi lahko ponovila pahnjenje v poletje. da bi lahko ponovila trenutek, ko izginejo vsi problemi, vse realno. ostaja samo neskončno poletje, puhasti oblaki in migetanje zraka, kot ga vidiš ob najhujši vročini.

in zdaj spet rabim ta filing…

Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Zaščiteno: preslikava realnosti (1)

23.06.2008

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:


  • Share/Bookmark

luža

12.04.2008
luža je postala pregloboka in preveč umazana.

sonce je ne more več izničiti.

lahko jo posuši, čez čas, ko bo sijalo dolge dneve, z vso svojo močjo. nikoli pa je ne bo izničilo. ostala bo vsa svinjarija, ostalo bo razpokano blato, drobni kamenčki, vedno bolj nadrobljeni, dokler ne bodo postali majceni prašni delci, ki jih bo skupaj z blatom raznosil hladen veter. 

na tistem mestu pa bo ostal temen madež in luža se bo z naslednjim dežjem spet pojavila.

ko je luža enkrat tako globoka, ne more nikdar več izginiti.

razumeš?
hočeš razumeti? se lahko potrudiš razumeti? se hočeš potruditi, da bi razumel?
ali nima smisla, in boš raje z njo užival v soncu, nekje, kjer daleč naokrog ne bo nobene luže, ki bi te spominjala na najine nevihte?

  • Share/Bookmark