mala mačica išče dom

1.07.2008

maca je stara malo manj kot 2 meseca, navajena na wc, zelo pridna in crkljiva.

najdena je bila ob smetnjaku, zelo prestrašena in lačna. zdaj je v začasnem domu, kjer pa je žal ne moremo obdržati.

če ima kdo možnost dati dom ljubki mačici, vam bo svojo hvaležnost izkazovala s crkljanjem, predenjem v naročju pred televizijo, z zganjanjem norčij in s predanostjo.

  • Share/Bookmark

soseda in “njena” m u c a

7.04.2008

srečam na hodniku, nekje med mojim in njenim štukom, tisto ta fino sosedo. ki je zmeraj vsa napedenena in za svojih 40 something izgleda hudo dobro. razen da ima na glavi en zelo čuden kričeče rdeč paž.

torej, nič neobičajnega. tudi dejstvo, da mam s sabo mačka na vrvici, je za cel blok že nekaj skoraj vsakdanjega.

ampak gospa, vsa začudena, kot da me prvič vidi z mojim malim črnim kosmatincem, preprijazno vpraša: a to je vaš muc, sem mislila, da je od vašega fanta?

moj, naredim korak naprej, pa me spet ustavi.

ker vaš fant ma pa tko rad muce…

to je redko, da ma kakšen fant tko rad muce… tisto muco zunaj pred blokom zmeraj tako lepo boža. res, se vidi, da ma rad muce.

ok, super, teta, krasna ugotovitev!

se smehljam in gledam v kremplje od mojega mačkona.

ampak še ne neha: ker una muca, se prav vidi, bi zelo rada prišla k njemu, oh, kaj bi dala, a ne, mucek, se zazre v mojega mačkona, kako je lep…

še tri črke bi izdavila, pa bi ji, prmejduš, pokazala kremplje!

  • Share/Bookmark

kdor bo bolj glasen, jo bo dobil

17.01.2008

ko sem začela vozit mačka k staršem na vrt, da se malo nadiha svežega zraka, naposluša ptičev in navoha vseh ostalih mogočih pizdarij, je imel še jajca. kot ta prav mačo je preizkušal, do kam mi lahko pobegne, in označeval meje svojega teritorija.

 bil je top frajer v celi ulici, saj v tistem času ni bilo na spregled nobenega drugega mačka.

razen sosedove mačje razvajenke, ki ga je včasih kar malo zviška gledala. pri njenih letih se ji pač ni dalo ukvarjati z enim prepotentnim mulcem. sčasoma je postajala vse bolj prijateljska, saj se njegovemu neumornemu klicarjenju pač ne da upirati :oops:

potem smo ostali brez. jajc.

markirna tekočina je postajala vse bolj brez vonja in ko sem ga včeraj po dolgem času zimskih razmer peljala na svobodo, je okrog naše ograje skakal nič kaj prijeten, velik, popolnoma nekastriran maček.

bel, s strupenimi zelenimi očmi in nastrojen bolj kot varnostniki v slovenskih lokalih je prišel izzivat mojega črnuhca na njegovo območje.

njegovo bojno mijaukanje (bolj jojkanje, saj se je dejansko slišalo, kot če bi en prehlajen otrok neprekinjeno tulil joj joj joj joj joj v megafon) je privleklo na balkone kar nekaj sosedov. oba mačka pa totalno nasršena, dvakrat večja kot v resnici, z repi in ušesi v bojnih pozicijah, beli z jojkanjem in moj z renčanjem preskušata, kateri bo prvi umaknil pogled.

med tem pricaplja do steklenih balkonsih vrat tudi sosedova miss mijau. oba jebača spremenita fokus in zatulita v njeno smer. moj, besen že zaradi zavzemanja teritorija, je zdaj razjarjen, saj mu potepuh dobesedno skače v zelje – dva skoka in malo plezanja in je že 2 cm stekla stran od mačke.

izmenično namenja njej zapeljive in njemu lej-kje-sem-pa-jaz poglede.

jaz sem medtem vsa popraskana in pogrizena, saj moram z obema rokama zadrževati barabina, da mi ne pobegne na sosedov balkon. in poslušam neumorno dretje na obeh koncih.

ah, če bi onadva vedela, da je bejba sterilizirana….

vir
  • Share/Bookmark

kako osvojit novega soseda s psičkom?

22.12.2007

se sprašuje moja prijateljica… 

prvič sta se srečala nekaj dni za tem, ko je malo majčkeno psičko našla na cesti in jo vzela k sebi. tiste njene velike oči, večje od njenega drobnega teleščka, so jo klicale in ona je slišala. petič sta se šele sprehajali skupaj po okoliških ulicah, ko sta naleteli na cute couple: njega in njegovega ne tako majhnega psička. kot se je izkazalo, sta bila oba novopečena lastnika ljubkih najdenčkov.

njena psička je letala okrog njiju tako dolgo, da so se vrvice kajpak zapletle med seboj, in njegov psiček jo je skoraj podrl na tla, ko je skočil čez vrvice…

prekleto malo je manjkalo do cheesy zaključka naključnega srečanja, do tega, da bi popadala en po drugem, se objela in dojela, da sta si usojena.

did’t happen.

vir

ker tipček živi na drugi strani ulice, kamor pač ona ne hodi nikoli, in ker delata na različnih koncih mesta ob različnih urah, se od takrat dalje nista več srečala.

bil pa je dovolj tisti dotik, tisti pogled, tisti pasji moment,

da je zdaj moja ženo vsa v oblakih… in se sprašuje, kako (na ne preveč očiten način) staktizirati ponovno naključno srečanje, od katerega bi lahko morda odnesla kakšno povabilo na skupen silvestrski večer…

  • Share/Bookmark

tri mačje zgodbice

12.11.2007

poleti je mlada mačja mamica pod našim blokom naselila svoje male kepice. 

po prvo kepico je prišel simpatičen fant z gorenjske, jo odnesel domov, jo razvajal in crkljal, in ji zdaj, ko je malo manj doma, celo zrihtal družbo še enega malega mačkončka. najbolj sem vesela, ker ve, da mi veliko pomeni, ko mi vsake toliko pošlje mail s slikico lepotičke Lize in njeno najnovejšo dogodivščino.

whiskas mačica je imela oblubljen dom pri gospe s še eno mačko, menda sta se že lepo ujeli, whiskas pa je bila ljubljenka vseh, luškan mladiček kot je bila. po dveh mesecih pa so ljubko gospodično sorodniki, zaljubljeni v njo že odkar so zanjo samo slišali, odpeljali v Köln, na za malo razvajeno maco dolgo in naporno potovanje, kjer pa se je (upam) dokončno nastanila in poredila :)

 

zadnja je z mamico tavala že ne več tako mala, a na koncu koncev najbolj ljubka mucka s črno roza smrčkom. po Rozi je prišla punčka, ki si je malo crkljivo mačico želela že dolgo. celo družino vrti okoli krempeljčka in tudi od njih dobivam sms-e, v katerih je vedno kakšna lepa novička.

tri srečne mačje gospodične so si do danes pridobile ogromno igranja in crkljanja in pozornosti v treh toplih domovih, na prijazne ljudi pa čaka še njihova mamica…
  • Share/Bookmark

ne maram deževnih nedelj

28.10.2007

pravzaprav tudi sončnih ne preveč. nedelje so že od nekdaj rezervirane za dolgčas.

ko sem nosila še otroške čeveljčke, smo ponavadi šli v nedeljo na rožnik, nato pa domov na župco in nedeljsko kosilo. goveje juhe še danes ne morem niti duhati, kombinacije meso pa krompir se zdijo popolnoma zastarela kuhinja. ob nedeljah sem v šolskem času vedno poslušala: “a si naredila nalogo?” “a imate ta teden kakšno kontrolko?” “a si naredila seminarsko?” … skratka, priprave na šolski teden – je kaj lahko še bolj bedno in dolgočasno? občasni vikend izleti so bili še najbolj svetla točka nedelj, ali pa morda kratek čas, ko sem ob nedeljah delala v lokalu. takrat je bila nedelja žur.

in danes? spet ena tista smotana nedelja… premišljujem o norem petku, ko smo po dolgem času vse štiri zažurale kot nekoč. no sort of kot nekoč, ipak nas moti gužva, smrad in tipi, ki se vsiljujejo vsepovsod… heh, leta, leta :)
popoldne naj bi šle na izlet, na kavo, na grog, na nekaj skratka, ampak že kar vidim, da se nobeni ne bo dalo premakniti iz toplega doma..

kako da so nedelje vedno tako lene in tako nič-se-mi-ne-da monotone?

všeč mi je, ko vidim, kako moj maček uživa ob takem vremenu: ko se zbudi, opazuje kapljice, ki polzijo po oknu in jih poskuša ujeti. čez pet minut pa si spet najde nov mehek topel kotiček, kjer se zvije v kepico in uživa lenobno nedeljsko vzdušje.

  • Share/Bookmark