izlet
22.10.2008
imam nekaj novih parov čevljev.
in precej manj u p a n j a.
a month
13.10.2008
mesec dni, več kot mesec dni enih in istih komadov v avtu, na računalniku, v glavi…
…
it takes many moons.
zdi se mi, da je vse isto, da nisem naredila nobenega premika. on je šel dalje, v novo upanje, jaz pa utripam na točki T (1,-1).
nekje pa mi je uspel majhen premik, čeprav ne dovolj velik, da bi pridobila na razsežnosti.
na primer, ne spim več z mobilcem pod blazino. jah, to sem počela, da mi je bil na dosegu at any fucking moment. če bi slučajno poklical sredi noči, ker bi se zmotil v številki, bi se lahko javila dovolj hitro, preden bi ugotovil svojo zmoto. in če bi se začela dušiti od same bolečine, bi ga lahko poklicala na pomoč. ali pa koga drugega. skratka, telefon je spet nazaj na polički, dober meter stran.
ko slišim škrtanje na hodniku, ne prisluškujem več niti z enim ušesom. to dela samo še moj maček.
spet jem. mislim, spet jem tudi druge stvari poleg kosmičev z mlekom, grozdja in banan. pravkar se pravzaprav bašem s schwarzwald sladoledom. pa ravno eno številko manjšo jesensko zalogo kavbojk sem kupila…
nekaj je v višnjah s čokolado in smetano. nekaj v kislo-sladki komabinaciji.
nekaj v upanju in strahu. brez tega je vse prazno.
njegovo poličko v kopalnici sem že napolnila s svojimi stvarmi. v tem sem dobra. dajte mi še pet poličk v kopalnici, jutri bodo polne. lahko bi mi pustil en parfum, da blazina ne bi vsak dan manj dišala po tebi. moj maček se zavija v tvoj pulover, jaz ne več. zamenjala sem uverturo in ga ne mučim več z zečičevih sedam godina.
z babami smo šle žurat or something.
res slab tajming se reče temu, da ena prekine dolgoletno razmerje, ena pa ga skoraj v istem trenutku nadgradi v družino. me so happy for you 
torej, žurat, hja. na noč, ko je blo povsod polno ircev. kaj praviš na to, ženo? 
in v poplavi ircev smo uspele spoznat 4 francoze, ki potujejo po evropi z avtodomom. matr, so bli zabavni. niso znali dobro angleško, so pa za vsako drugo besedo znali zapet en komad. razen teh štirih in razen ircev pa nismo opazile nobenih tipov. hiding, anyone?
v smislu delne zaznave gibanja v smeri premika iz točke T pa govori tudi dejstvo, da ne razmišljam več vsak večer o tem, kje je, s kom je in kaj počne. samo še skoraj vsak večer.
čakam
6.10.2008
da me zbudiš iz pofukane nočne more.
in rečeš, bučka, kok si ti glupa, kako lahko sanjaš take bedarije. sej veš, da bi naredu karkol, sam da bi lahko bil s tabo za zmeri.
ja.
faking karolina je postala realnost, še preden si mi do konca povedal, da so bile samo sanje.
ampak nič ne pričakujem.
ful sem vesela, da mam nov trenutno najljubši drink 
it’s about little things … like peaches & rhum
zahvala za podporo
2.10.2008
hvala vsem za vsakodnevnih nekaj klicev za preusmeritev misli.
hvala takisto vsem za vsakodnevnih 15 smsov z ljubkimi mucki in simpatičnimi besedili.
hvala za mejle.
hvala, ker si vsak dan vzamete čas in pokažete voljo in zberete energijo, da se dobite z mano na kavi, čaju ali še bolje na čem konkretnem… in da se z mano pogovarjate o čemerkoli se pač hočem.
vem, da imate svoje probleme in svoj life, in zato iskreno cenim, da ste mi pripravljeni pomagati čez sive dneve.
hvala da ste tukaj zame, ko vas najbolj potrebujem.
če bi morala čez vse hladne večere sama, bi me kar pobralo…
